Kaj vzeti s seboj na pot namesto sendvičev

Sendvič ima posebno mesto v mojih spominih s potovanj. V vsakem kraju, na vsakem postanku, na vlaku — vedno je bil tam. Ampak po dnevih, ko sem na poti pojedla tri zaporedne sendviče, sem spoznala, da se počutim težje, ne lažje. Tako sem začela iskati alternative, ki bi bile tako preproste in obstojne kot sendvič, vendar bolj prijazne mojemu ritmu.

To je seznam tistega, kar v zadnjih dveh letih dejansko nosim s seboj. Nič ni naprednega, vse je preverjeno v vlakih, avtomobilih, na letališčih in v majhnih nahrbtnikih.

1. Skleda žitaric z oreščki v majhnem posodi

Pred potovanjem doma pripravim mešanico ovsenih kosmičev, sušenih sadežev in oreščkov. V vrečki ali majhni stekleni posodi je odlična «suha rešitev». Dodam jo lahko v jogurt na postaji ali jo jem samo z malo vode in žličko medu.

Po podatkih WHO so vlaknine pomemben del uravnotežene prehrane. V tej obliki jih dobim v zelo majhnem volumnu. Pomembno je, da mešanica ni preveč sladka — sušeno sadje že daje sladek okus.

Z malo načrtovanja je pot lahko sproščujoča za telo, ne pa breme.

2. Trdo kuhana jajca

Tri jajca, skuhana doma, zapakirana v majhno posodo s ščepcem soli. Niso glamurozna, so pa zelo praktična. Trajajo do dvanajst ur, če imam ledeno vrečko v torbi, in mi dajo dovolj energije, da preskočim «impulzivni sendvič» na bencinski črpalki.

Harvardovi strokovnjaki jajca prepoznavajo kot kakovostno beljakovinsko izbiro v vsakdanji prehrani. Pri meni so se izkazala kot najbolj zanesljiv del «potovalne shrambe».

3. Hummus in surova zelenjava

Manjši lonček hummusa s palčkami korenja, kumar in paprike je moja najljubša «ne-sendvič» kombinacija. Lahko se naredi vnaprej, traja v hladilni torbi cel dan in ne pušča drobtin v nahrbtniku.

Hummus naredim sama, ko imam čas, ali ga kupim. Pomembno je, da paziš na sestavo — manj olja in več čičerike pomeni bolj prijetno počutje med dolgo vožnjo.

4. Pečena polnozrnata pita

Kadar potrebujem nekaj «kruhastega», izberem polnozrnato pito. Vanjo dam koščke piščanca ali tofu s solato. Razlika v primerjavi s pšeničnim sendvičem je v moji izkušnji občutna — sitost je daljša, «teža» pa manjša.

Pri pripravi imam pravilo: čim več zelenjave, čim manj omak. Omake nosim ločeno v majhnih posodicah — tako se kruh ne razmoči.

5. Sadje, ki dobro prenaša pot

Jabolka, hruške, klementine, banane. Vsako od teh dobro prenaša torbo, ne zahteva pribora in ne dela «nesreče» v nahrbtniku. Banano vzamem zadnjo, jabolko pa lahko zdrži tudi po vrhu kovčka cel dan.

V moji izkušnji je sadje najbolj «pravi prigrizek», ko mi pada zbranost med vožnjo. Daje vodo, sladkor v naravni obliki in lahek občutek.

Banana iz nahrbtnika rešuje več kot bi mislili — samo da je predzadnja, ne prva.

6. Domači «energijski» kosi

Včasih naredim kose iz datljev, ovsenih kosmičev, kakava in oreščkov. Stisnem jih v posodo, pustim v hladilniku čez noč, narežem na pravokotnike. Trajajo dva tedna in so velika rešitev, ko se mudi.

To je en od redkih «sladkih» izborov, ki jih nosim. So gosti, zato ne potrebujem velike količine. Dva pravokotnika dveh prstov sta običajno dovolj.

7. Termovka s toplim napitkom

Pozimi ne odhajam brez termovke. Topel zeliščni čaj — največkrat z meto in koprivo — je tisti del potovanja, ki me «notranje ogreje» brez kofeina. Poleti uporabljam termovko za vodo z limono.

Po raziskavah, na katere se sklicujejo WHO strokovnjaki, je hidracija pomemben del splošnega počutja. Med vožnjo je lažje, da imam pijačo ob sebi, kot pa da iščem pravo trgovino.

8. Mini sir in olive za topel okus

Včasih dodam v torbo majhno posodico s kockami trdega sira in nekaj olivami. Daje občutek «prave hrane» brez velike priprave. Sir in olive dobro prenašata pot, predvsem če sta v zaprti posodi. Združene s sadjem ali kosi pite postanejo majhna potovalna ploskev okusov.

Pri tem pazim na meri — kocke so velikosti igralne kocke, in jih je v posodi šest do osem. To je dovolj, da prinese veselje, brez tega da bi prinesel težo.

9. Kako pakiram

Vse skupaj zapakiram v eno majhno torbo, ki vstopi v nahrbtnik. Trdi izdelki spodaj, mehkejši na vrhu. Banano in pito vedno na samem vrhu. Pribor — ena majhna žlica in vilica iz kovine — je v ločeni vrečki, da ne «zaide» po torbi.

Steklo je odlično doma, vendar za pot izberem lažje plastične ali silikonske posodice. Pomembno je, da imajo dober pokrov — en tih nesreči s humusom v nahrbtniku me je naučil veliko.

Pred odhodom napišem na list majhen seznam — pet vrstic, ne več. To prepreči pozabljanje in mi da občutek mirne priprave. Včasih dam seznam v posodo, da ga ima drugi popotnik pri sebi.

V moji izkušnji je celotna priprava petnajst do dvajset minut zvečer. Naslednje jutro se počutim kot da imam s seboj «poseben dan» v torbi, ne pa neka naključna kombinacija stvari.

Pogosta vprašanja

Ta vsebina je zgolj informativna in ne nadomešča strokovnega nasveta. Pred začetkom novega programa dobrega počutja ali fitnesa se posvetujte z usposobljenim strokovnjakom. Informacije na tem blogu temeljijo na javno dostopnih virih in osebni izkušnji. Ne nadomeščajo strokovne posvetovalne podpore.